CILJI IN UKREPI NA PODROČJU PROSTOVOLJNIH AKTIVNOSTI MLADIH

1. Povzetek odgovorov držav članic

Analiza odgovorov držav članic je nakazala 4 osrednja skupna področja, ki zahtevajo posebno pozornost:

• razvoj prostovoljnih aktivnosti,
• spodbujanje prostovoljnih aktivnosti,
• promocija prostovoljnih aktivnosti,
• priznavanje prostovoljnih aktivnosti.

Na podlagi analize odgovorov držav članic so bili:

• določeni skupni cilji na področju prostovoljnih aktivnosti mladih,
• predlagani nekateri možni ukrepi držav članic za doseganje teh ciljev.
  
  
  

2. RESOLUCIJA Sveta o skupnih ciljih na področju prostovoljnih aktivnosti mladih, z dne 15. nov. 2004

a) SKUPNI CILJI na področju prostovoljnih aktivnosti mladih

 

NAMEN: dvigniti pomen in kakovost aktivnega državljanstva in solidarnosti mladih.

 

CILJI:

 

Spodbuditi razvoj prostovoljnih aktivnosti mladih z namenom dvigniti zavedanje o obstoječih možnostih, razširiti njihov obseg in izboljšati njihovo kakovost;

olajšati mladim izvajanje prostovoljnih aktivnosti z odpravo obstoječih ovir;

promovirati prostovoljne aktivnosti z namenom okrepiti solidarnost mladih in njihov angažma odgovornih državljanov;

priznavati prostovoljne aktivnosti mladih z namenom priznati pomen tako pridobljenih osebnih spretnosti in pomen njihovega dela za družbo ter vloge prostovoljnih aktivnosti v smislu olajšanja prehoda iz izobraževanja v delo in življenje odraslih.

 

b) OBVEZNOSTI držav članic:

 

Resolucija poziva države članice, da:

 

opredelijo ukrepe za izvajanje in spremljanje doseganja teh skupnih ciljev glede na svoje specifične okoliščine in nacionalne prioritete;

do konca leta 2005 Komisiji posredujejo poročila o konkretnih rezultatih uvedenih ukrepovih za doseganje teh skupnih ciljev, ki morajo temeljiti na konzultacijah z mladimi, mladinskimi organizacijami, mladimi prostovoljci in prostovoljskimi organizacijami ter nacionalnimi in regionalnimi mladinskimi sveti.

 

c) PREDLAGANI MOŽNI UKREPI ZA DOSEGANJE TEH CILJEV:

 

Možni ukrepi za spodbujanje razvoja prostovoljnih aktivnosti mladih

 

Na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh:

 

• Identificirati obstoječe modele prostovoljnih aktivnosti za mlade ter organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, z namenom ustvariti jasno sliko obstoječih prostovoljnih aktivnosti za mlade;
• dvigniti pomen in kakovost obstoječih prostovoljnih aktivnosti mladih, in sicer z:
• razvijanjem različnih kategorij prostovoljnih aktivnosti in razširiti raznolikost možnosti;
• podpiranjem prostovoljnih aktivnosti, ki so za mlade še posebej zanimive;
• podpiranjem civilnodružbenih organizacij, dejavnih na področju prostovoljnih aktivnosti mladih;
• spodbujanjem obstoječih in oblikovanjem novih prostovoljnih aktivnosti.
• pospeševati priložnosti za usposabljanje mladih prostovoljcev ter koordinatorjev in vodij tovrstnih aktivnosti.

 

Na evropski ravni:

 

Spodbujati:

• boljšo koordinacijo transnacionalnega sodelovanja civilnih služb;
• izmenjavo mladih prostovoljcev na različnih področjih;
• izmenjavo informacij o nacionalnih programih prostovoljstva in njihovi evropski dimenziji
• še naprej razvijati in promovirati Evropsko prostovoljno službo (EVS) v okviru obstoječega programa MLADINA;
• pretehtati možnost za razširitev Eropske prostovoljne službe (EVS) z namenom ponuditi mladim priložnost za sodelovanje v solidarnostne dejavnosti Evropske unije.

 

Možni ukrepi za spodbujanje prostovoljnih aktivnosti mladih

 

Na vseh ravneh:

 

·        Sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo zakonskih in administrativnih ovir na področju mobilnosti prostovoljcev, kot je določeno v  Priporočilu Evropskega parlamenta Svetu o mobilnosti;

·        spodbujati sodelovanje ustreznih organov z namenom olajšati izdajo vizumov in dovoljenj za bivanje mladih prostovoljcev;

·        spodbuditi izmenjavo informacij, izkušenj in primerov dobrih praks vseh akterjev na področju prostovoljstva mladih z namenom ostraniti ovire in razvidi enostavne postopke;

·        preučiti, katera pravna sredstva in instrumenti bi lahko olajšali mladim izvajanje prostovoljnih aktivnosti ter organizacijam razvoj kakovostnih aktivnosti.

 

Možni ukrepi za promocijo prostovoljnih aktivnosti mladih

 

Na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh:

 

·        Razširiti informacije o prostovoljstvu na vseh ustreznih ravneh z namenom dvigniti zavedanje mladih o prostovoljstvu in jih informirati o konkretnih možnostih, jim svetovati in jih podpirati ter promovirati pozitiven imidž prostovoljstva;

·        spodbuditi in okrepiti sodelovanje vseh relevantnih akterjev (mladih, mladinskih in prostovoljskih organizacij, javnih organov, zasebnega gospodarskega sektorja, šol ipd.) na področju promocije prostovoljnih aktivnosti z izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks;

·        natančno analizirati vzroke, ki vodijo v izključevanje določenih skupin mladih iz udejstvovanja v prostovoljnih aktivnostih ter razviri pristope za spodbujanje teh skupin k vključevanju v prostovoljne aktivnosti, še posebej mladih z manj priložnostmi.

 

Na evropski ravni:

 

·        Izvesti ustrezne dejavnosti informiranja z namenom promocije prostovoljnih aktivnosti mladih ter pomena prostovoljstva.

 

Možni ukrepi za priznavanje prostovoljnih aktivnosti mladih

 

Na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh:

 

·        Priznati pomen prostovoljnega udejstvovanja mladih in s tem pridobljenih osebnih veščin z oblikovanjem ukrepov, ki vodijo k večjemu priznavanju pomena prostovoljnih aktivnosti na vseh ravneh in s strani vseh akterjev, npr. javnih in zasebnih delodajalcev, socialnih partnerjev, civilne družbe in mladih samih, v ustrezni obliki;

·        priznati pomen dodane vrednosti, ki jo sektor prostovoljstva nudi družbi z razvojem dejavnosti, ki vodijo v družbeno priznavanje prostovoljnih aktivnosti.

 

Na evropski ravni:

 

·        Zagotoviti večje priznavanje izkušenj mladih, pridobljenjih z opravljanjem prostovoljnih aktivnosti, v okviru obstoječij procesov ter z obstoječimi sredstvi na področjih drugih politik, kot npr. odprta metoda koordinacije na področju izobraževanja, strategija vseživljenjskega učenja, razvoj Europass-a, socialni dialog itd.)