Odprta metoda koordinacije
- Ključni akterji v OMK
- Kako poteka odprta metode koordinacije na področju mladine?
- Skupni cilji držav članic
KAJ JE ODPRTA METODA KOORDINACIJE (OMK)?
Odprta metoda koordinacije je posebno poimenovanje postopkov sodelovanja držav članic Evropske unije ter evropskih institucij na tistih področjih, kjer pogodbe o ustanovitvi evropskih skupnosti dajejo zelo malo ali nič pristojnosti za neposredno delovanje institucij v okviru Evropske unije.
Ta metoda je bila uveljavljena s sprejetjem Bele knjige o upravljanju , ki opredeljuje način odločanja, soodločanja oziroma sodelovanja v Evropski uniji. Odprta metoda koordinacije naj bi bila uporabljena kot oblika spodbujanja sodelovanja, izmenjave dobrih praks in sporazumnega določanja skupnih ciljev in usmeritev za države članice, in sicer od primera do primera različno.
Odločitev za začetek odprte metode usklajevanja na posameznem področju mora vključevati redno spremljanje napredka pri doseganju zastavljenih ciljev, pri tem pa dovoljevati državam članicam, da primerjajo medsebojne napore in se učijo iz izkušenj drugih.
Odprta metoda koordinacije na področju mladine
Odprto metodo koordinacije na področju mladine je kot ustrezno obliko sodelovanja predlagala Evropska komisija s sprejemom Bele knjige: Nova spodbuda za evropsko mladino.
S sprejetjem zaključkov Sveta (Izobraževanje in mladina) se vzpostavlja načelno evropsko sodelovanje na področju mladine, Svet pa je 27. junija 2002 sprejel resolucijo, s katero je podrobneje določil postopke odprte metode usklajevanja na področju mladine, vlogo evropskih institucij in nacionalnih oblasti ter – glede na specifiko področja mladine in načel mladinske politike – vlogo mladih in mladinskih organizacij ter reprezentativnih struktur na nacionalni in evropski ravni.
Svet je potrdil odločitev za štiri prednostna področja evropskega sodelovanja na področju mladine:
- družbeno udejstvovanje (participacija),
- informiranje,
- večje poznavanje in boljše razumevanje mladih ter
- prostovoljne aktivnosti med mladimi.
Podrobnost postopka predvidenega rednega poročanja o napredku je določena s sprejemom Resolucij s skupnimi cilji na posameznem področju.
KLJUČNI AKTERJI V OMK
1. NA EVROPSKI RAVNI:
Evropska komisija
Evropska komisija, ki je sestavljena iz 25 komisarjev, eden iz vsake države članice, predlaga zakone v sprejem Svetu Evropske unije in Evropskemu parlamentu, pripravi predhodni predlog proračuna EU, je odgovorna za izvajanje zakonodaje EU in predstavlja EU v tretjih državah oziroma v nekaterih mednarodnih organizacijah. Svet Evropske unije in Evropski parlament potrebujeta predloge Evropske komisije, preden lahko sprejmeta kateri koli predpis EU.
Uradna spletna stran: http://ec.europa.eu/
Svet Evropske unije
Svet Evropske unije zastopa interese držav članic in ima zakonodajno funkcijo, preko katere opredeljuje smernice EU. Na podlagi predlogov Evropske komisije države članice v Svetu Evropske unije sprejemajo predpise, določajo politične cilje, koordinirajo svoje nacionalne javne politike in rešujejo različne druge probleme. Države zastopajo njihovi ministri glede na obravnavano področje.
Uradna spletna stran: http://ue.eu.int
Evropski parlament
Evropski parlament sestavlja 732 neposredno izvoljenih poslancev, ki prihajajo iz držav članic. Je nadzorni in posvetovalni organ. Klasično zakonodajno funkcijo izvaja v omejenem obsegu in le skupaj s Svetom Evropske unije. Ima pa nekaj odločilnih pristojnosti v zvezi z imenovanjem komisije in sprejemom proračuna. Poslanci se združujejo glede na strankarsko pripadnost in ne na nacionalni osnovi.
Uradna spletna stran: http://www.europarl.europa.eu
Evropski ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij
Ekonomsko socialni odbor in Odbor regij pomagata Svetu Evropske unije in Evropski komisiji pri pripravi ustreznih instrumentov. Prvi predvsem svetuje na področju regionalnih in lokalnih zadev ter omogoča predstavnikom regionalnih oblasti, da sodelujejo pri oblikovanju integracijske politike. Drugi pa omogoča ustanovam EU, da pri pripravi odločitev ovrednotijo in upoštevajo interese različnih gospodarskih in socialnih skupin. Sodelovanje med institucijama in odboroma poteka na več ravneh. Na nekaterih področjih obsega obvezno posvetovanje, instituciji lahko zgolj zaprosita za mnenje, v vsakem primeru pa lahko odbora izdata mnenje tudi na lastno pobudo.
Uradni spletni strani: http://eesc.europa.eu in http://www.cor.europa.eu
Evropski mladinski forum
Evropski mladinski forum sestavlja več kot 90 nacionalnih mladinskih svetov in mednarodnih nevladnih krovnih mladinskih organizacij. Forum združuje na destine milijonov mladih iz vse Evrope in na evropski ravni zastopa in predstavlja njihove skupne interese. Mladim omogoča aktivno sodelovanje v procesu oblikovanja bodoče Evrope in družbe, v kateri živijo, ter pri izboljševanju življenjskih pogojev mladih evropskih državljank in državljanov v današnjem svetu.
Uradna spletna stran: http://www.youthforum.org
2. NA RAVNI DRŽAV ČLANIC:
Nacionalne oblasti
V Sloveniji je to Urad RS za mladino, ki deluje v okviru Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Urad na evropski ravni zastopa interese Republike Slovenije na področju mladine in mladinske politike. Predstavniki Urada sodelujejo v Evropskem usmerjevalnem odboru za mladino pri Svetu Evrope, Odboru programa MLADINA/MLADI V AKCIJI in Delovni skupini za mladino Sveta EU.
Uradna spletna stran: http://www.uradzamladino.gov.si/
Mladinski sveti
Mladinski svet Slovenije je krovna mladinska organizacija v Sloveniji, ki združuje 17 mladinskih nevladnih organizacij različnih interesnih, nazorskih ali političnih usmeritev. MSS je predstavniško reprezentativno telo nacionalnih mladinskih organizacij in kot tak zastopa interese mladih pri nacionalnih oblasteh in v mednarodnih združenjih ter sodeluje pri spodbujanju razvoja mladinske politike pri nas in po svetu.
Predstavniki Mladinskega sveta Slovenije in Urada RS za mladino se srečujejo znotraj Mešane komisije za mladinska vprašanja. Namen komisije je informiranje o tekočih zadevah na mladinskem področju in uskladitev stališč o odprtih vprašanjih.
Mladinski svet Slovenije je član Evropskega mladinskega foruma.
Uradna spletna stran MSS: http://www.mss.si
Mladinski sveti lokalnih skupnosti so akterji mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni ter predstavljajo osnovo za sodelovanje mladih v lokalnih skupnostih. Od sprejetja Zakona o mladinskih svetih v letu 2000 se ustanavljajo v posameznih lokalnih skupnostih kot združevalni in predstavniški organ lokalnih mladinskih organizacij in lokalnih enot večjih mladinskih organizacij.
Mladinski svet lokalnih skupnosti je predstavniško reprezentativno telo lokalnih mladinskih organizacij in kot tak zastopa interese mladih pri lokalnih (občinskih) oblasteh in se z njimi pogaja o deležu občinskega proračuna, ki bo namenjen mladim. Prav tako ima v skladu z zakonom pravico do dajanja mnenj v vseh zadevah, obravnavanih v občinskih organih, ki zadevajo mlade. Kot organizirana oblika ima tudi možnost prirejanja različnih aktivnosti ter se posluževati različnih oblik pridobivanja sredstev za delovanje (občinski razpisi, Urad RS za mladino, program Mladina/Mladi v akciji itd.)
Seznam registriranih mladinskih svetov lokalnih skupnosti najdete na spletnih straneh Mladinskega sveta Slovenije.
Mladinske organizacije
Za mladinske organizacije se štejejo prostovoljna, demokratično organizirana združenja, katerega članstvo v celoti ali večinsko sestavljajo sestavljajo mladi ter izvajajo dejavnosti, ki so prvenstveno namenjene sovrstnikom ter s svojimi dejavnostmi pokrivajo različna področja delovanja. Večina mladinskih organizacij ima natančno določene starostne meje, mnoge med njimi imajo tudi starostne omejitve za vodstvene funkcije v organizaciji. Vsebine njihovega delovanja so zelo različne, velikokrat pa so povezane s posameznimi idejnimi, filozofskimi, političnimi, interesnimi in drugimi izhodišči svojega poslanstva.
Mladinski centri
Mladinski centri predstavljajo središčno točko, kjer mladi vseh starosti in nazorov ustvarjajo in razvijajo najrazličnejše aktivnosti, in ponujajo tudi možnost preventivnega delovanja, neformalnega učenja in usposabljanja mladih na lokalni ravni. Veliko mladinskih centrov se na nacionalni ravni povezuje v svojo mrežo MaMa.
Mladinski centri, klubi, društva, združenja in interesne skupine zastopajo interese mladih v lokalnem okolju.
Uradna spletna stran Mreže MaMa: http://www.mreza-mama.si/
Mladi
Mladi, ki spremljajo dogajanje na področju mladine in želijo prispevati oz. aktivno sodelujejo v procesu oblikovanja bodočih smernic Evrope.
KAKO POTEKA OMK NA PODROČJU MLADINE?
• Svet določi prednostna področja.
• Evropska komisija sestavi vprašalnik za posamezno področje v posvetovanju z državami članicami ter ga posreduje pristojnim nacionalnim oblastem.
• Nacionalne oblasti sestavijo in posredujejo odgovor s posnetkom stanja ter načrtovanih ukrepov ob posvetovanju z mladimi, mladinskimi organizacijami in mladinskimi sveti.
• Evropska komisija pripravi povzetek odgovorov s primeri dobre prakse, se posvetuje z Evropskim mladinskim forumemom (EMF) in Svetu predlaga skupne cilje na posameznem področju.
• Svet obravnava predlog Evropske komisije ter določi skupne cilje, rok za predložitev nacionalnih poročil o napredku ter vlogo posameznih akterjev v nadaljevanju.
• Nacionalne oblasti izvajajo predstavljene ukrepe.
• Nacionalne oblasti pripravijo in posredujejo poročilo o napredku ter se o vsem predhodno posvetujejo z mladimi, mladinskkimi organizacijami ter mladinskimi sveti.
• Evropska komisija pripravi zbirno poročilo s primeri dobre prakse, se predhodno posvetuje z EMF ter Svetu poda poročilo s morebitnim predlogom dodatnih ciljev.
• Svet obravnava poročilo Evropske komisije in določi morebitne dodatne cilje, določi rok za naslednje nacionalno poročilo o napredku ter vlogo akterjev v nadaljevanju.
• Evropska komisija na primeren način obvešča Evropski parlament, Odbor Regij in Ekonomsko socialni svet.
• Evropska komisija začne nov krog ...
SKUPNI CILJI DRŽAV ČLANIC
Analiza odgovorov držav članic je nakazala skupna področja, na katerih bi lahko članice sodelovale v okviru Odprte metode koordinacije.
Komisija je na podlagi analize Svetu predlagala skupne cilje na posameznih področjih ter možne ukrepe za doseganje teh ciljev.
Svet je z resolucijami na posameznih področjih skupne cilje in obveznosti držav članic uradno potrdil.
Skupni cilji na 4 prednostnih področjih:
