Evropski mladinski pakt
Evropski mladinski pakt obsega tri področja:
1. zaposlovanje, vključevanje in družabni napredek,
2. izobraževanje, usposabljanje in mobilnost,
3. usklajevanje obveznosti poklicnega in družinskega življenja.
S krepitvijo ukrepov naj bi Evropski mladinski Pakt pripomogel k čim večjemu učinku Lizbonske strategije. Spodaj bodo predstavljeni ukrepi za vsako izmed treh področij, ki jih Pakt obsega:
1. Ukrepi za zaposlovanje, vključevanje in socialni napredek mladih
Predlagane smernice zaposlovanja 2005–2008, ki so sedaj del integriranih smernic, so v jedru evropske strategije zaposlovanja in igrajo glavno usklajevalno vlogo v politikah zaposlovanja držav članic. Osredotočajo se na prispevek politik zaposlovanja za ustvarjanje več in boljših delovnih mest, s tem da določajo naslednje tri najpomembnejše prednostne naloge:
- pritegniti in obdržati več ljudi v delovnem razmerju in posodobiti sisteme socialne varnosti,
- povečati sposobnost prilagajanja delavcev in podjetij ter prožnost trgov dela,
- povečati vlaganje v človeški kapital s pomočjo boljšega izobraževanja in spretnosti.
Za mlade so pomembne zlasti naslednje smernice:
- spodbujanje koncepta dela, osnovanega na ciklu življenja (ki med drugim vključuje ponovna prizadevanja za izgradnjo poti do zaposlovanja za mlade, zmanjšanje brezposelnost mladih ter ukrepe za odstranitev razlik med spoloma na področju zaposlovanja, brezposelnosti in višine plač),
- zagotovitev trgov dela, ki vključujejo iskalce zaposlitve in zapostavljene, boljše posredovanje potreb trga dela, razširitev in izboljšanje vlaganja v človeški kapital,
- prilagajanje sistemov izobraževanja in usposabljanja glede na zahteve po novih možnostih.
2. Ukrepi za izobraževanje, usposabljanje in mobilnost
a) Izobraževanje
Predlagane integrirane smernice poudarjajo potrebo po tem, da se Evropa razširi in izboljša vlaganje v človeški kapital ter da prilagodi sisteme izobraževanja in usposabljanja glede na zahteve po novih zmožnostih. Med drugim so prednostne naloge: zmanjšati število tistih, ki prezgodaj prekinejo proces šolanja; razširiti dostop do poklicnega, srednjega in visokega izobraževanja, kar vključuje tudi vajeništvo in usposabljanje za podjetništvo; določiti skupne okvirje, ki bodo ustvarili bolj transparentne kvalifikacijske sisteme, in ovrednotiti neformalno in priložnostno učenje.
V programu dela za leto 2010 bodo učne dejavnosti, skupno organizirane leta 2005, zajemale področja, pomembna za mlade:
- doseči referenčno mejo pri tistih, ki prezgodaj prekinejo šolanje, ter pri stopnji dosežene izobrazbe in pismenosti;
- na nacionalni ravni uvesti okvir ključnih sposobnosti;
- doseči referenčno mejo pri povečanju števila diplomantov iz matematike, znanosti in tehnologije ter na tem področju zlasti zmanjšati neravnovesje med spoloma in upoštevati povezavo med osnovno- in srednješolskim izobraževanjem.
Komisija bo leta 2006 predlagala načrt za evropski okvir kvalifikacij s ciljem določiti skupno referenco za sisteme in okvirje ugotavljanja usposobljenosti v Evropi. Povezan in podprt bo s kreditnim transferjem in programi zagotavljanja kakovosti ter s skupnimi evropskimi načeli za identifikacijo in ovrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja ter z Europassom (enotna mapa dokumentov, ki bodo posamezniku omogočali celovito predstavitev okvirne preglednosti kvalifikacij in kompetenc).
Za dokazovanje učnih izkušenj, pridobljenih s sodelovanjem v projektih programa „Mladi v akciji“ bo izdelano posebno orodje z namenom, da se „Youthpass“ vključi v Europass. Poskusna doba se začne leta 2006.
Drugi ključni element delovnega programa je večja uporaba tujih jezikov: ta je po eni strani bistvena za čim večjo udeležbo mladih Evropejcev v družbi, temelječi na znanju, ter za evropsko in mednarodno mobilnost, po drugi strani pa je posledica naštetega.
Za večjo spodbudo mobilnosti mladih znotraj Evrope je Komisija predlagala okrepljene programe, katerih ciljna publika so mladi, študenti in prostovoljci z novimi oblikami prostovoljnih dejavnosti za širši in lažji dostop do Evropske prostovoljne službe (EVS). Informacijska portala EURES (evropski portal o poklicni mobilnosti) in PLOTEUS (portal za učne možnosti v Evropi) bosta bolj upoštevala potrebe mladih, raziskava Komisije pa bo pripravila priporočila za razširitev kartice mobilnosti za mlade v Evropi. Komisija bo spodbujala izmenjavo dobrih praks v mobilnosti, na primer francosko pobudo „Jobs d’été“, ki bi se po ocenitvi začetnih rezultatov lahko razširila po vsej Evropi.
3. Ukrepi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja
Integrirane smernice nalagajo državam članicam, naj sprejmejo ukrepe za dosego boljše usklajenosti med poklicnim in družinskim življenjem. Večje ravnovesje med družino in delom lahko pomaga tudi pri reševanju težav, povezanih z demografskim staranjem, zlasti pa z izzivom nizke rodnosti. To vključuje ukrepe za varstvo otrok in drugih odvisnih oseb. S posebno pozornostjo se bo obravnaval razvoj inovativnih, družini naklonjenih ureditev dela. Usklajenost med poklicnim in družinskim življenjem je ključnega pomena za enakost med spoloma za mlade ženske in moške.
POLITIČNI PROGRAMI PODPORE
Politične ukrepe, ki zadevajo mlade, naj bi spremljali programi, ki podpirajo projekte, ki mlade spodbujajo, naj postanejo dejavni, vključeni državljani, in ki so usmerjeni k temu, da pomagajo razvijati njihove zmožnosti. Projekti, ki bi bili upravičeni do podpore iz teh programov, naj bi se razvijali na lokalni, nacionalni in evropski ravni.
Evropski programi, ki spodbujajo in podpirajo take projekte, so:
- Evropski socialni sklad,
- Evropski sklad za regionalni razvoj,
- Sklad za razvoj podeželja,
- Program MLADINA in prihajajoči program “MLADI V AKCIJI”,
- Celostni program vse življenjskega učenja,
- Državljani za Evropo,
- Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost,
- Program Marie Curie,
- Pobuda za znanstveno izobraževanje v Evropi.
Evropski svet je poudaril, da je uspeh Evropskega mladinskega pakta odvisen od vključenosti vseh strani, ki jih to zadeva, najbolj in na prvem mestu pa je uspeh odvisen od organizacij mladih, pa tudi od regionalnih in lokalnih oblasti ter socialnih partnerjev. Z mladimi in njihovimi organizacijami se je potrebno posvetovati o razvoju ukrepov za to pobudo v okviru nacionalnih programov reforme Lizbonske strategije ter o nadaljnjem izvajanju. Vsaka država članica se sama odloči, kako bo vključila mlade, zato se je med drugim treba posvetovati z nacionalnimi mladinskimi sveti. Prav tako pa že Bela knjiga o mladih določa metodo posvetovanja z mladimi, s ciljem podpore sodelovanja mladih in njihovih organizacij.
